Papirna industrija in izobraževanje

Papirništvo ima v Sloveniji večstoletno tradicijo. V 19. stoletju je bilo nosilec industrializacije (papirni stroj je bil eden prvih parnih strojev), danes pa je gotovo protagonist med industrijskimi panogami na področju uvajanja elementov sonaravne proizvodnje. Tak status si zasluži zaradi obnovljivih surovin, naravi prijaznih izdelkov ter sodobnih, avtomatiziranih in ekološko prilagojenih proizvodnih procesov, ki so rezultat dolgoletnega sistematičnega dela.

Danes slovensko papirno in papirno predelovalno industrijo predstavlja 106 podjetij, ki skupaj ustvarijo 733,9 mio € prihodkov, 147,5 mio € dodane vrednosti ter so zanesljiv delodajalec skupno okoli 10.000 zaposlenim. Družbena odgovornost in socialna vpletenost papirne industrije se odraža v tem, da je papirna industrija nosilec razvoja v svojih okoljih in prispeva k enakomernejšemu regionalnemu razvoju.

Slovenska papirna industrija je močno izvozno orientirana (papirnice preko 85%, predelovalna podjetja v povprečju 25% izvoza), zato je glavna skrb podjetij ohranjanje mednarodne konkurenčnosti. To pa lahko dosegajo le z ustrezno usposobljenimi kadri, ki so sposobni slediti razvoju tehnologij v panogi.

Z ukinitvijo izobraževalnih programov za področje papirništva v Sloveniji pa se celotna papirna in papirno-predelovalna industrija sooča z istim problemom – pomanjkanjem možnosti ustreznega izobraževanja kadrov. Po ukinitvi edinega izobraževalnega programa, ki ga je do leta 2001 izvajala Srednja medijska in grafična šola Ljubljana, ni mogoče pridobiti formalne izobrazbe za področje papirništva na nobeni stopnji javnega izobraževalnega sistema, prav tako za to stroko ni mogoče pridobiti nacionalne poklicne kvalifikacije, saj Center RS za poklicno izobraževanje ne razpolaga z licenčnimi izpraševalci in komisijo, ki bi omogočala pridobitev poklicne kvalifikacije za papirničarje.

Za svoje nadaljnje delovanje je tako papirna industrija primorana sama izobraževati svoje kadre. Večje papirnice svoj kader izobražujejo v tujini, kjer tudi dobijo mednarodno priznane certifikate o opravljenem izobraževanju, saj v tujini še vedno obstajajo šole za usposabljanje papirniškega kadra. Iz finančnega vidika je to za papirnice velik strošek, vendar nujen, saj jih je v to prisilila situacija v slovenskem izobraževalnem prostoru. Manjša podjetja iz papirno in papirno predelovalne panoge pa ostajajo kadrovsko podhranjena, saj so stroški izobraževanja v tujini za njih občutno previsoki, zato se trenutno najpogosteje poslužujejo internega prenosa znanj. To jih postavlja v slabši položaj na trgu, saj ne morejo slediti razvoju in svoje proizvodnje prilagajati konkurenci.

Vsi sodelujoči partnerji v projektu se zavedamo, da je največji problem panoge pomanjkanje kadra z osnovno izobrazbo s področja papirne in papirno-predelovalne industrije. Zato že v izhodišču predvidevamo izobraževanje in usposabljanje na področju osnovnih znanj o materialih, tehnikah in tehnologiji, velik poudarek pa bomo namenili tudi temam s področja proizvodnje energije iz odpadkov, recikliranja odpadnih vod – regeneracije, ocenjevanja vplivov na okolje pri postopkih reciklaže različnih produktov in načrtovanja ekoloških proizvodov.

Z zagotavljanem potrebnega izobraževanja in usposabljanja bomo podjetjem, ki bodo vključena v kompetenčni center, omogočili ustrezen razvoj kadrov in s tem ustvarili pogoje za njihov nadaljnji razvoj in konkurenčnost na evropskem in svetovnih trgih. Panoga se trenutno množično sooča z menjavo generacij, ko je prenos znanj in izobraževanje ter usposabljanje novih kadrov še posebej pomembno in potrebno. Z vključevanjem zaposlenih v programe usposabljanja bomo spodbujali njihovo zavest o potrebi po vseživljenjskemu učenju, ki jim na eni strani zagotavlja ohranjanje socialne vključenosti, hkrati pa jim nudi enake možnosti za osebni in profesionalni razvoj.